Zaščita pred soncem

Že dolgo so znane zgodnje posledice čezmernega izpostavljanja soncu, kot so sončne opekline.

Že dolgo so znane zgodnje posledice čezmernega izpostavljanja soncu, kot so sončne opekline. Vedno več pa vemo tudi o poznih posledicah. Ugotavljajo, da je izpostavljanje soncu glavni dejavnik tveganja za razvoj kožnega raka in nekaterih njegovih predstopenj (aktinične keratoze, pospešeno staranje kože-fotostaranje in nekaterih sprememb v delovanju imunskega sistema v koži). Izpostavljanje soncu v otroštvu je povezano tudi z višjim številom melanocitnih pigmentnih znamenj na koži, ki so dejavnik tveganja za kasnejši razvoj melanocitnega melanoma. Mednarodne agencije za raziskavo raka (IARC) uvrščajo med karcinogene dejavnike ultravijolično UV-A, UV-B in UV-C sevanje, uporaba solarijev pa med verjetno karcinogene dejavnike.

SPEKTER SONČNE SVETLOBE

Ultravijolično sevanje je del širokega spektra sevanja, ki ga sonce oddaja proti zemlji. Večino sončnega sevanja, vključno s kratkovalovnim spektrom UV-C in večino spektra UV-B zadrži naša atmosfera, tako da le okrog 10% UV-B doseže bazalno plast povrhnjice in so ti žarki glavni razlog za sončne opekline, poškodbo DNK in za razvoj kožnega raka. Poleg tega UV-B žarki delujejo imunosupresivno, ker poškodujejo Langerhansove celice, odgovorne za prisotnost antigenov v povrhnjici. UV-A žarki so daljših valovnih dolžin in so energetsko revnejši od UV-B vendar prodirajo globlje v kožo. UV-A sevanje prehaja precej globoko v usnjico kjer povzroči ireverzibilne spremembe in je glavni krivec pospešenega staranja kože. Poleg tega lahko v kombinaciji z nekaterimi zdravili ali določenimi sestavinami v izdelkih za nego in zaščito pred soncem, sproži fototoksične in fotoalergične reakcije, pospeši razvoj kožnega raka in fotoagravacijo nekaterih dermatoz, na primer subakutni lupus erythematosus.

UV sevanje sončnega izvora vsebuje ob 5% UV-B kar 95% UV-A sevanja, ki je tudi precej bolj stalno prisotno, ker ni odvisno od letnega in dnevnega časa, oblačnosti in onesnaženosti ozračja.

NAMEN PRIMARNE PREVENTIVE PRED SONCEM

Primarna preventiva, ki je namenjena preprečevanju dejavnikov odgovornih za pojav malignih tumorjev na koži, je usmerjena predvsem v zmanjšanju izpostavljenosti soncu, hkrati pa tudi ozaveščanju ljudi, kakšne so možnosti zaščite in v spodbujanju izvajanja redne in učinkovite zaščite pred škodljivim delovanjem sončnega sevanja na kožo.

MOŽNOSTI ZAŠČITE KOŽE PRED SONČNIMI ŽARKI

Z lastnimi zaščitnimi mehanizmi, kot so tvorba pigmenta in odebelitev epidermisa, ohranitev mehanizma DNK, tvorba telesu lastnih antioksidantov, se koža lahko v nekaj tednih nizke izpostavljenosti UV sevanju prilagodi obremenitvi, ki jo predstavlja sonce.

Kadar je izpostavljenost soncu intenzivnejša - zadrževanje ob morju, v gorah, delo na prostem ali gre za zelo občutljiv tip kože (otroci, svetla polt, modre oči in svetli lasje, posebej pa še pegasti rdečelasci) in ko je zmanjšana odpornost kože zaradi različnih bolezn, kot so različne dermatoze (atopični dermatitis, rosacea, lupus erythematosus, alergije), vzdražena koža zaradi laserskih in drugih posegov na njej in kadar smo na terapiji z določenimi zdravili, ki so lahko fototoksična, lastni zaščitni mehanizmi niso dovolj in se priporoča uporaba zaščitnih sredstev proti soncu.

Zaščitna sredstva proti soncu, ki se nahajajo v različnih dermalnih oblikah, kot so kreme, emulzije, hidrogeli, pudri in lipostiki, vsebujejo organske ali anorganske zaščitne faktorje ali kombinacijo obeh.

Organski zaščitni faktorji

Organski zaščitni faktorji so običajno disubstituirane aromatske spojine z vsaj eno karbonilno skupino (keton, ester) in elektron donorsko substituento (N,O), v ustrezni razporeditvi..Glede na kemijsko zgradbo jih razdelimo na derivate:

• cinamatov
• kafre
• estri paraaminobenzojske kisline
• triazonov
• fenilbenzimidazol sulfonske kisline
• dibenzoilmetanovi
• benzofenonov

Organski filtri absorbirajo svetlobo v območju 200-400 nm. Glede na valovno dolžino absorbiranega sevanja jih lahko razdelimo na izrazite
UV-A filtre: dibenzoilmetani
UV-B filtri : derivati PABA, cinamati , derivati fenilbenzimidazola..
UV-A in UV-B filtri : derivati benzofenona in triazonov

Anorganski filtri

Med anorganske filtre prištevamo mikronizirani titanov dioksid in cinkov oksid.
Anorganski filtri za razliko od organskih odbijajo ali absorbirajo sončno sevanje v celotnem UV spektru, zaradi svoje zgradbe pa ne prodirajo skozi poroženeli plašč do živih plasti kože in zaradi tega ne povzročajo fototoksičnih ali alergičnih reakcij na koži.

Širokopasovni filter TINOSORB S

Sredi devetdesetih let se je začel razvoj novega visoko učinkovitega širokopasovnega filtra TINOSORB S, ki ne pokriva samo širokega absorpcijskega spektra, temveč ima tudi izjemno ekstinkcijsko zmogljivost. TINOSORB S absorbira 3-krat več UV-A žarkov kot drugi širokopasovni filtri in zato nudi posebej učinkovito zaščito pred staranjem kože. Tako izdelki kateri vsebujejo izredno učinkovit UV-A/UV-B filterski sistem s filtrom TINOSORB S kožo zanesljivo ščitijo tako pred sončnimi opeklinami kakor tudi pred nastankom gub in izgubo prožnosti ter s tem pred staranjem zaradi svetlobe.

POTREBE GLEDE ZAŠČITE KOŽE PRED SONCEM

Posebne potrebe glede zanesljive zaščite pred soncem lahko razdelimo v tri kategorije:

1. Osebe, ki trpijo za kožnimi obolenji , kot so različni dermatitisi, psoriaza, akne ter osebe z
izrazito občutljivo kožo ali nagnjenostjo k alergijam na sonce.

2. Dojenčki in otroci. Otroška koža ima posebne zahteve zaradi šibkejšega lastnega zaščitnega sistema kože. V nasprotju s kožo odraslega človeka je poroženela plast še sorazmerno tanka, ni še oblikovana zadostna zadebeljenost epidermisa, poleg tega tudi pigmentacija kože še ni povsem razvita. Istočasno pa je izpostavljenost UV-žarkom pri otrocih zelo velika zaradi daljšega časa, ki ga otroci preživijo na prostem ob igri in drugih aktivnostih .

3. Osebe, ki se želijo zaščititi pred dolgoročnimi učinki izpostavljenosti UV žarkom, zlasti pred znaki staranja in malignimi obolenji kože.

Izdelki za zaščito pred soncem, ki so namenjeni otrokom, pa tudi osebam z zelo občutljivo kožo morajo vsebovati visok zaščitni faktor in po možnosti naj bo ta anorganskega izvora. Ti izdelki morajo ustrezati tudi posebnim zahtevam glede vodoodpornosti in ne smejo vsebovati nobenih dodatkov, ki bi bili kakorkoli alergeni na koži. (na primer dišave, konzervansi itd.).

V preteklosti so sredstva za zaščito pred soncem vsebovala faktorje, ki so preprečevali predvsem delovanje sevanja v območju UV-B žarkov, ki so približno 1000-krat močnejši povzročitelji rdečice kot UV-A žarki in povzročijo pri čezmernem izpostavljanju sončno opeklino kože. Danes zaščitni pripravki vsebujejo poleg UV-B tudi UV-A faktorje.

UPORABA PRIPRAVKOV ZA ZAŠČITO PROTI SONCU

Zaščitne pripravke nanašamo na kožo nekaj časa pred začetkom izpostavljanja soncu na vse izpostavljene dele, ko je koža še hladna in suha, ponovno nanašanje je potrebno po plavanju, močnem potenju ter brisanju z brisačo. Nanos pripravka mora biti zadosten, kar v praksi pomeni, da na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo z vratom nanesemo po 5 ml oziroma 1 čajno žličko pripravka. Pri otrocih mlajših od 6 mesecev uporabo pripravkov za zaščito pred soncem odsvetujejo.

Od začetka leta 2007 so oznake na izdelkih za zaščito pred soncem v skladu s priporočili evropske komisije, tako da so zaščitni faktorji razvrščeni po stopnjah zaščite pred soncem in niso več podani samo s številčnimi vrednostmi glede na absorbcijo UV-B sevanja.
Nizka stopnja zaščite –faktorji 6,8,10
Srednja stopnja zaščite – faktorji 15-25
Visoka stopnja zaščite – faktorji 30-50
Zelo visoka stopnja zaščite -